Martin Bricelj Baraga

cyanometer

Monument modrini neba

Otvoritev

DNI

MIN

SEK

Cyanometer

Poglejte v nebo

Instalacija Cyanometer Martina Briclja Barage je poklon izvirnemu cyanometru, preprostemu orodju, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace-Bénédict de Saussure. Z njim je vsak dan meril modrino neba in tako skušal napovedati vreme. De Saussure je s pomočjo tega instrumenta ugotovil, da je modrina neba odvisna od gostote delcev v zraku.

De Saussurjeva merilna skala, sestavljena iz 53 modrin, s katero lahko izmerimo modrino neba, tvori jedro monolita. Monolit zajema tudi podatke o modrini neba in kakovosti zraka in jih na preprost način signalizira mimoidočim. Tako postane instrument osveščanja o kakovosti enega izmed ključnih življenjskih elementov. Cyanometer je hkrati monument in odprtokodni program, ki periodično fotografira nebo. Cyanometer fotografije nalaga na spletno stran, kjer identificira modrino izmed 53 odtenkov na de Saussurjevi barvni skali. Na spletni strani Cyanometra tako nastaja poseben arhiv in retrospektivni koledar modrin, ki dokumentira spremembe v našem okolju.

V svetu, v katerem vladajo računalniški oblaki, se Cyanometer poklanja oblakom, ki so zares pomembni – tistim na nebu.

Zgodovina

Kdo je bil Horace-Bénédict de Saussure?

Horace-Bénédict de Saussure je bil švicarski fizik, ki se je zanimal za geologijo, fiziko in topografijo Alp. Je snovalec in utemeljitelj alpinizma, leta 1789 pa je izumil tudi cyanometer.

Kot znanstvenik se je ukvarjal z raziskovanjem atmosfere. Izumil je več orodij in pripomočkov za merjenje vlažnosti, vetrovnosti, magnetizma in intenzitete sončnih žarkov, kar ga je pripeljalo do odkritja prve sončne peči na svetu.

S svojim cyanometrom je sistematično dokumentiral modrino neba med številnimi gorskimi vzponi na Chamonix in Mont Blanc. Prišel je do ugotovitve, da modrino neba določata tako vlažnost zraka kot količina razpršenih delcev v zraku.

Monolit

Sodobni monument

Cyanometer je zasnovan kot monolit. Njegov osrednji del tvori de Saussurov barvni krog, sestavljen iz 53 odtenkov modre od najtemnejše do najsvetlejše barve, ki jih lahko primerjamo z dejansko modrino neba.

Cyanometer je nov nonument iz serije Nonumentov. Nonumenti so serija futurističnih, znanstveno fantastičnih in utopičnih instalacij in objektov v javnem prostoru Martina Briclja Barage. S svojo preprosto zasnovo se vrača k neposrednemu stiku z okoljem in nas opominja na povezanost človeka z naravo.

Vizualizacija

Transparenca podatkov

Cyanometer na barvni skali prikazuje stopnjo onesnaženosti zraka in v primeru onesnaženosti nakazuje njen glavni vir. Indeks onesnaženosti je izračunan na podlagi urnih koncentracij posameznih onesnaževal (delci PM10, O3, NO2 in SO2). Stopnjo onesnaženosti zraka določa onesnaževalo z najvišje izračunanim indeksom.

Na podlagi te vrednosti se stanje onesnaženosti zraka uvrsti v štiri razrede: nizka (zelena), zmerna (rumena), visoka (oranžna) in zelo visoka (rdeča). V primeru, da je v posameznem časovnem obdobju onesnaženost zraka visoka ali zelo visoka, se pojavi tudi piktogram, ki je povezan z onesnaževalom z najvišjim indeksom. Piktogrami torej osveščajo prebivalce tudi o izpustih, ki vplivajo na povišane nivoje najbolj problematičnega onesnaževala.

Predlagan indeks kakovosti zraka je osnovan na indeksu CAQI (Common air quality index). Cyanometrov indeks obsega štiri koncentracijske nivoje, CAQI pa pet. Posledično so zato delno spremenjeni tudi koncentracijski nivoji za posamezno onesnaževalo.

Cianometer poganja zadnja verzija Raspberry Pi

Tehnologija

Umetnost in Znanost

Oblikovno in estetsko preprost Cianometer posnema bistroumnost in vizijo znanosti in umetnosti.

Cyanometer v Ljubljani je povezan z merilno postajo Ljubljana Bežigrad, ki deluje v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Na njegovem prikazovalniku sta vizualizirani dve informaciji:

1. Barvna skala od rdeče do zelene barve prikazuje stopnjo kakovosti zraka z uporabo indeksa onesnaženosti zraka
2. Pod barvno skalo se v primeru slabše kakovosti zraka prižigajo štiri različne ikone. Pri povišanih koncentracijah ozona ikona sonca pokaže na povezavo onesnaževala s sončnim sevanjem, v ostalih primerih pa piktogrami nakazujejo povezavo z glavnim virom onesnaženja.

V Cyanometer je vgrajen fotoaparat, ki periodično fotografira nebo. Cyanometer fotografije nalaga na spletno stran, kjer identificira modrino glede na 53 odtenkov na de Saussurjevi barvni skali. Na spletni strani so dostopni tudi podatki o meritvah kakovosti zraka iz merilnega mesta ARSO Ljubljana Bežigrad.

Cyanometer je energijsko popolnoma samozadosten, saj za delovanje uporablja sončno energijo.

Lokacija

Slovenska cesta je osrednja oz. glavna ulica Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Do nedavnega je bila najbolj prometna cesta v Ljubljani, letos pa je bila preoblikovana v cono za pešce, na kateri je posajen tudi drevored, ki napoveduje novo mestno promenado. Cyanometer je postavljen na začetek promenade s pogledom na Alpe.

Modrina

Zakaj je nebo modro?

Bela sončna svetloba je sestavljena iz vseh barv barvnega spektra. Na jasen dan kisikove in dušikove molekule v naši atmosferi različno sipajo svetlobo na posamezne barve spektra zaradi razlik v njihovih valovnih dolžinah. Modra svetloba se tako na primer bolj razprši kot rdeča. Modrina neba torej ni nič drugega kot na molekulah razpršena svetloba. Ob sončnem zahodu se skoraj vsa modra barva upogne čez horizont, zato vidimo samo še rdečo in oranžno.

Trdni delci in aerosoli povečujejo število delcev v atmosferi in svetlobo še bolj pršijo. To povzroči spremembe v barvi neba.